intervju

Dr. Vesna Čopič je pravnica s številnimi izkušnjami na področju zakonodaje (davčna obravnava, socialna varnost, delovne razmere, plače itn.) in analitičarka javne politike. Ukvarja se s celostnim vrednotenjem nacionalne kulturne politike na podlagi večdisciplinarne metodologije, ki se uporablja v različnih strokah z namenom povezati področja, kot so kulturne pravice, kulturno upravljanje, kulturno vodenje, javne finance ter urbano in regionalno načrtovanje. V obdobju slovenske tranzicije je za Ministrstvo za kulturo pripravila zakonodajo na področju kulture in med drugim napisala knjigo “Kulturna politika v Sloveniji”. Kot strokovnjakinja je sodelovala v številnih programih Sveta Evrope, raziskovalnih projektih EU ter dejavnostih v okviru Evropske kulturne fundacije, Programa ZN za razvoj in Unesca. Svoje prispevke objavlja v znanstvenih publikacijah doma in v tujini. Poučuje kulturno politiko in kulturni menedžment na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Mirko Petrić (rojen v Splitu, 1961) je študiral humanistične vede in družboslovje na Univerzi v Zagrebu, nekaj časa pa na Freie Universitaet Berlin in na Univerzi v Bologni. S kulturnim novinarstvom se ukvarja že od poznih sedemdesetih let 20. stoletja. Na področju kulture deluje tudi kot prevajalec za številne založnike, kot urednik pa sodeluje z dunajsko založbo Literaturhaus. Sredi devetdesetih je sodeloval pri ustanovitvi Umetniške akademije v Splitu, kjer je poučeval semiotiko in teorijo medijev na Oddelku za oblikovanje vizualnih komunikacij. Od leta 2006 poučuje kulturno teorijo in teorijo medijev na Oddelku za sociologijo Univerze v Zadru. Poleg raziskovanja s področja kulturnih politik se Petrić zavzema tudi za ohranjanje kulturne dediščine, javnega prostora ter večje uključevanje javnosti pri urbanem načrtovanju.

Dejan Kršić (1961) je grafični oblikovalec, pisec in prevajalec, ki živi v Zagrebu v Republiki Hrvaški. Od leta 2000 kot član NVO za vizualno kulturo Kaj, kako in za koga sodeluje pri sodobnih umetniških razstavah in medijskih projektih, kot so Kaj, kako in za koga – ob 152. obletnici Komunističnega manifesta (Zagreb 2000, Dunaj 2001), Projekt: Broadcasting, posvečen Nikoli Tesli (Zagreb 2001/2002) in Kolektivna ustvarjalnost (Kunsthalle Fridericianum, Kassel 2005), ter soustvarja programe v galeriji Nova v Zagrebu.

Kot novinar, urednik in/ali grafični oblikovalec je delal za različne revije in časopise (Polet, Studentski list, Quorum, Svijet, Start, Mladina, Moment, Danas, Frakcija, Zarez ...). V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bil eden od ustanoviteljev in pozneje glavni urednik neodvisnega dvotedenskega časopisa (revije) Arkzin in njegovega projekta za izdajanje knjig.

Trenutno predava grafično oblikovanje na Oddelku za oblikovanje vizualnih komunikacij Umetniške akademije Univerze v Splitu, Republika Hrvaška.

Dunja Blažević je umetnostna zgodovinarka, umetnostna kritičarka, kuratorka in producentka sodobne umetnosti in novih medijev. Od leta 1997 je direktorica Centra za sodobno umetnost v Sarajevu. Med letoma 2004 in 2007 je bila v Bosni in Hercegovini supervizorka multidisciplinarnega projekta De/construction of Monument. Od leta 1971 do 1980 je bila Dunja direktorica in vodja programa beograjskega Študentskega kulturnega centra in umetnostne galerije – prve v nekdanji Jugoslaviji, ki je promovirala konceptualno umetnost in nove medije. Med letoma 1980 in 1991 je bila na Televiziji Beograd glavna urednica redakcije za vizualne umetnosti. Je prejemnica odličja vitezinja umetnosti in književnosti, ki ga podeljuje Red častne legije.

Jeton Neziraj (1977) je dramatik in umetniški vodja Kosovskega narodnega gledališča. Napisal je že več kot 15 iger, ki so bile uprizorjene in predstavljene na Kosovu in v tujini, v Evropi in ZDA. Njegova dela so objavljena in prevedena v več jezikov. Za igro Liza po fle (Liza spi) je na državnem tekmovanju v drami prejel prvo nagrado »Buzuku«. Med drugim je tudi avtor več esejev o gledališču, ki so objavljeni v lokalnih in mednarodnih časopisih in revijah. Napisal je več knjig, med drugim knjigo o znanem kosovskem igralcu Faruku Begolliju. Jeton Neziraj je ustanovitelj in vodja gledališke skupine Multimedia Center, ki se primarno ukvarja s sodobnim gledališčem.

Z Jasno Kotesko sem se prvič srečala leta 2009 na konferenci v Moderni galeriji v Ljubljani. Na oder je stopila na način, ki je spominjal na radikalno gesto: ni želela ne sesti ne predavati. Namesto tega je stala, na prvi pogled nekoliko neudobno. Kmalu se je izkazalo, da je šlo za odlično uprizorjen performans, ki je spričo njenih duhovitih in jasnih misli hipoma prevzel celotno občinstvo. Med drugim je spregovorila tudi o svojem očetu, znanem makedonskem pesniku Jovanu Koteskemu, ki ga je tajna služba nekdanje Jugoslavije preganjala skupaj z vso družino. Jasna Koteska je družinski molk na to temo prekinila tako, da je očetovo usodo postavila v sfero političnega in si tako prislužila mednarodni sloves kot ena izmed najbolj znanih sodobnih makedonskih avtoric. Koteska je tesno povezana s Slovenijo, saj že 15 let poučuje slovensko književnost 19. stoletja na državni univerzi v Skopju. Poleg književnosti, iz katere je doktorirala, deluje še na področju teoretske psihoanalize ter študijev spolov in se ukvarja s tematikami, kot so intimnost, sanitarnost, travme, zamera, identitete, abjekt, komunizem. Rodila se je leta 1970 v Skopju v Makedoniji in študirala na Srednjeevropski univerzi (CEU) v Budimpešti ter na Univerzi v Skopju. Je avtorica več knjig in člankov. Njega knjiga Intimist (pod tem imenom je jugoslovanska tajna policija vodila dosje njenega očeta), ki je prevedena v slovenščino, obravnava 20. stoletje kot svet brez intime.

Borka Pavićević je rojena v Kotorju (Črna gora) leta 1947. Diplomirala je na Akademiji za gledališče, film, radijo in televizijo v Beogradu leta 1971. Delala je kot dramaturginja in publicistka v mnogih gledališčih in institucijah. Med najvidnejšimi so Atelje 212, Beograjsko dramsko gledališče in BITEF – beograjski mednarodni gledališki festival. Leta 1981 je ustanovila Novo senzitivnost, enega redkih prostorov za alternativno kulturo v Beogradu v osemdesetih let prejšnjega stoletja. Leta 1994 je ustanovila Center za kulturno dekontaminacijo kot protiutež Miloševićevi politiki in vsem oblikam nacionalizmov, ksenofobije, nestrpnosti, sovraštva in ustrahovanja. Doslej je CZKD organiziral več kot 2,000 različnih performansov, razstav, gledaliških dogodkov, protestov, predavanj itn. Borka Pavićević je prejemnica številnih mednarodnih nagrad, vključno z medaljo časti, nagrado Hirošima in nagrado princese Magriet za kulturno raznolikost, ki jo podeljuje Evropska kulturna fundacija. Trenutno živi in dela v Beogradu.

Darko Suvin je akademik, filozof in pesnik jugoslovanskega rodu. Rodil se je v Zagrebu, kjer je poučeval na Oddelku za primerjalno književnost zagrebške univerze, leta 1968 pa se je preselil v Kanado. Bil je profesor na Univerzi McGill v Montrealu, kjer je zdaj zaslužni profesor. Poznan je po svojih poglavitnih delih s področja kritike in literarne zgodovine, posvečene zlasti znanstveni fantastiki, ukvarja pa se tudi s politično teorijo in dramaturgijo. Med letoma 1973 in 1980 je bil urednik Science-Fiction Studies (pozneje preimenovane v Science Fiction Studies) in je avtor različnih pesniških zbirk in številnih teoretskih del, kot so Metamorphoses of Science Fiction,To Brecht and Beyond, Positions and Presuppositions in Science Fiction, Lessons of Japan, U. S. Science Fiction and War/Militarism in Defined by a Hollow. Od upokojitve leta 1999 živi v Lucci v Italiji. Je član Kraljevega združenja Kanade. Pred kratkim je pri založbi Sophia izšel slovenski prevod njegove knjige Kje smo? Kam gremo? Za politično epistemologijo odrešitve, ki je bil povod za ta pogovor o umetnosti, družbi in drugih vprašanjih, povezanih s sodobnimi političnimi razmerami. Knjiga je na voljo tudi v hrvaškem jeziku Gdje smo? Kuda idemo? Za političku epistemologiju spasa: eseji za orijentaciju i djelovanje u oskudnom vremenu (Hrvatsko filozofsko društvo, Zagreb 2006).

Dr. Suzana Milevska je teoretičarka in kuratorka vizualnih umetnosti in kulture iz Skopja, Makedonija, in profesorica umetnostne zgodovine in teorije na Akademiji za likovno umetnost Univerze Cirila in Metoda v Skopju. Ukvarja se s postkolonialno kritiko umetnosti, vizualne kulture, feminizma in teorije spolov. Bila je direktorica Centra za vizualne in kulturološke raziskave v Skopju (2006–2008). Doktorirala je iz vizualne kulture na londonskem kolidžu Goldsmiths, leta 2010 pa je objavila knjigo Gender Difference in the Balkans (Razlike med spoloma na Balkanu) in izvedla triletni kuratorski projekt The Renaming Machine (Stroj za preimenovanje).

Lev Kreft je doktor filozofskih znanosti, redni profesor za estetiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in direktor Mirovnega inštituta v Ljubljani. Objavlja dela s področja estetike, predaval je tudi v tujini, v letu 2000 pa je bil kot raziskovalec na obisku v Centru za študij demokracije (direktor John Keane, Univerza Westminster, London). V zadnjih letih se ukvarja tudi s filozofijo športa. V svoji politični, publicistični in strokovni dejavnosti se je ukvarjal s pravicami manjšin, politiko enakih možnosti, alternativno kulturo in kulturno politiko, begunsko politiko in drugimi vprašanji s področja človekovih pravic.

Dr. Dragan Klaić (Amsterdam) je bil do leta 1991 profesor na Univerzi umetnosti v Beogradu, med letoma 1992—2001 pa direktor Theater Instituut Nederland v Amsterdamu. Deloval je kot gostujoči profesor za kulturno politiko na Central European University v Budimpešti in redno poučeval na univerzah v Bologni, Leidenu, Istanbul Bilgi in na Univerzi umetnosti v Beogradu. Bil je pobudnik in predsednik Evropskega projekta za raziskavo festivalov (EFRP). Poleg tega je bil pisatelj, predavatelj, raziskovalec, avtor več knjig, med zadnjimi Mobility of Imagination, vodnika po mednarodnem kulturnem sodelovanju (2007), in številnih člankov, objavljenih v strokovnih publikacijah in knjigah. Glej www.draganklaic.eu.